ofu ɗiɗaɓuru toɗɗe laamɗoyaŋkooje Gine yuɓɓinaama ñalnde 7 Jolal e deeƴre e teeyre e nder denndanngal biroojo leydi ndii e caggal leydi. Diiwtal logu nguu ena faaynunoo heeɓe mbar toɗɗe ɗee ena njogori wuftande Ginenaaɓe jam walla maa leydi ndii yantu e fitina hakkunde wonndiiɓe Sellu Dalein Jallo e ɓe Alfaa Konnde. Kono Alla waɗanii Gine sutura mo Afrik fof weltii e mum sabu deeƴre Gine ko deeƴre Afrik no diidorii.
awɗi ndimaagu kadi tunngii, bawɗi Daande leñol tunngitii e nder wuro laamorgo Gabon Wuddu Leydi! Oo kikiiɗe hannde nattii wonde buleet e Liberwiil, laamorgo leydi Gaboo; wonaa tan nii to bannge ndiyam toɓo njippi ɗam, njokki ɗam e jippaade e oo kikiiɗe, kono kadi to bannge njuɓɓudi ummanaandi ndii.
Gabon, no yimatnooɓe men njimratnoo nii: Gabon wuddu leydi ko ɗoo diidol peccol leydi (ekuwaateer) feccitii, ɗo ngulɓuuɓdi hakindiindi woni 26,9 T°, ko nokku toɓo duumiingo maa mbiyaa ñande kala ko ko toɓata; toɓo ngoo ina hiisee e 1755 mm ndiyam hitaande kala. Ko ɗuum waɗi, o kikiiɗe so toɓo ronkaama yoo darto, ɗuum ina mbaawi wiyde ina woowtaa. Holi ko hirndanaa e oo kikiiɗe? Holi ndii njuɓɓudi tijjaani e oo jamma?
o e reedu Normanndi lannda APR (Allaiance Pour la République) mo Makki Sal (Senegaal) yuɓɓini kawral moolanaangal e noddaandu catal APR Le Havre. Ɗee-ɗoo jonte ɓannuɗe kala, Pulaagu.com (jooɗiiɓe e wuro Le Havre) rewindiima kebule jaɓɓaade gootal e kawre dawrugol ɓurɗe mawnude juɓɓinaaɗe e leydi Farayse. Ko goonga Makki Sall waɗii njilluuji keewɗi caggal leydi ɗii lebbi ɓennuɗi, kono e wiyde terɗe APR ɗe min njokkondiri e dillere ndee, won ko saabii Le Havre wonde nokku paarnoro wonande lanndaaji ɗaɓɓooji laamu ɗii kala e leydi Senegaal.
aalooɓe pulaar mbiyi : »Haaɗi haaɗa yoo haaɗ ɗo gure kaaɗi », kono ellee nii boom haaɗi haaɗa Abdullaay Wadda o jaɓaani haaɗde ɗo gure kaaɗi, sabu lannda politik wiyi e hitaande faynde arde nde no paamirton 2011 depiteeji maa nulaaɓe suudu sarɗiiji Senegaal ngootanii galle laamorɗo (presidence de la republik) mo Abdullaay Wadda waalata o ko capanɗe jeenayi miliyaar mbuuɗu seefa, kaalis woni kaalis mo ñaamaten o, paamon kadi e hitaande nde ngon-ɗen nde oon budget wonnoo ko capanɗe jeeɗiɗi miliyaar mbuuɗu seefa. E wiyde lannda politik biyeteeɗo Ld MPT mo Pr Abdullaay Baccili ɗum firti ko haa jooni persidaa Abdullaay Wadda woƴaaka bojji e joote senegaalnaaɓe rewɓe e worɓe ngoyata jamma e ñalawmaɗi, woƴi mo tan ko aƴƴude e maafaade ngalu walla ngoodaandi leydi ndi, kanko e wondiiɓe makko haa teeŋti noon e ɓesngu makko.
laa mo ɗamtindaaki toɗɗe laamɗoyaŋkooje Kodduwaar keletenooɗi duuɓi joyi hannde, diiwtaaɗi hay gooto anndaa no foti laabi: sappo so famɗii! Ko waawi wonde kala, ɗee toɗɗe njogori momtude duuɓi sappo faayre e hawjere e leydi nganndiranoondi wonde njeeɓeteendi to bannge deeƴre e ɓamtaare e nder Afrik. E nder duuɓi sappo, Kodduwaar wuurii geɗe ɗeɓɗe yooɓaade ngotaagu mayri gila e kuudetaa, wolde ngenndiire haa e peccugol leydi ndii pecce ɗiɗi, ɓee ɓe Rewo, ɓeya ɓe worgo! Alla ko moƴƴo, hannde leydi ndii heɓtii ngotaagu mum hay so tawii ndi yahrii caggal no feewi e senngo faggudu.
ol ko haɗi Gine wortaade toɗɗe puɗɗiiɗe gila gila haa jooni? Ɗaminaare lomtiima faayre caggal nde heewɓe ceedii wonde Fulɓe njanaama e nder gure nderndere Gine, ɓee mbarminaama, walla nih mbaraama! En dow tuumo posnugol wonndiiɓe Alfaa Konnde to Konaakiri, Maninkaabe njanii e jawɗeele Fulɓe, mbonnii koɗorɗe e ko seediiɓe mbiyi. E dow kulol hare ndee ena ficca laaci e nder Gine fof, kanndidaaji ɗiɗi ɗii hono Dalein Jallo e Alfaa Konnde ena potnoo yillaade yoga e gure pitolinɗe ɗee ngam artir nanondiral e deeƴre, wonndude e hohowɓe diine. Kono, ɗo wattan ɗoo, wiyaama wonde nguun njillu haaytaama.
oo sahaa mo yimɓe kala ngoyata ngonka moolinooɓe to Senegaal, artiranooɓe e leydi mumen Moritani, no wayi bonde e heewde ŋakke, gonti mooliiɓe e nder leydi mumen, hanki, altine 18 yarkomaa, Roosooji ɗiɗi ceediima ɓamtugol nawtugol heddinooɓe ɓee e gardagol HCR. 121 neɗɗo, taccitii feewde diiwaan Taraarsa.
E yowitaade e HCR, ɗoo e 31 bowte, maa 2 500 mooliiɗo moritaninaajo hoot leydi mumen, e ɗowtaade e rogere hootooɓe yontere kala. Ɓee ɗoo nawtateeɓe moolinoo ko e falnde Dagana e nder diiwaan Seen Liwii.
ande sappo e ɗiɗi lewru sanwiyee hitaande 2010 saanga waktuuji sappo e jeegom kikiiɗe, ko musiiba mawɗo yani e dowla Haiti, leydi wonndi e doŋre Amerik hakkundeejo e Karayiib. Hayti firtata e gootal e ɗemɗe leydi ndii, Taynos ko: leydi ngonndi e dow tulde walla nih tulde wonnde e nder maayo haaɗngo. Dowla Haiti ine jeya e leyɗeele gadiiɗe haɓaade njiyaagu. Leydi ndii waɗdi keerol ko e dowla Jamayka,kubaa e Dominik e sara maayo Karayiib.
frik neene jibinanii en jaambareeɓe huɓɓuɓe yeeynooɓe piɗtaali mu’en ngam haɓɓitde geƴƴelle e koyɗe men, potndi heen kasoo e kasanka ƴetti jale e jammbe lewi pooɗe cukkuɗe lewani ɗum yontaaji garooji. Ina jeyanoo e ɗiin garmeeji cuusɗi, caasɗi ɗi kollataa gaño keeci: Amikaal kabaraal mo Gine Bisaawo, Eduwaardoo Moodlaan mo Mosammbik, Patiris Emerik Lumummbaa mo Konngo Demokaratik, Bartelemii Boganndaa mo Hakkunde Afrik (Centrafrique), Stiiw Bikko mo Afrik bannge Worgo, Ruben Um Ñobee mo Kameruun, Feliksa Rolaa Mumiyee mo Kamerrun, afrikyanke Kuwaame Kurumah mo Ganaa, Almaami Samori Tuure mo Gine Konaakiri, Seek Ahmadu Bammba Bah mo Senegaal, e ko vooyaani ko Nelson Manndelaa e woɗɓe e woɗɓe.
PULAAGU.COM ko golle yarlitaare e yiɗde ɓamtude ɗemngal men. Ballal mon ena soklaa nde wonnoo huunde fof ko e jaybaaji amen yaltata. Min mbaawaa waɗde geɗe keewɗe sabu ŋakkere ngalu. Kala balluɗo, walli ko Pulaar, walli ko Fulɓe. On njaaraama!
JOLJOLE FULƁE
Pas d'événements
JELIYAA TOKOSEL (BD en Pulaar)
NEWTO DOKKOL MEN QR
Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK!
Scannez le code QR ci-dessous pour aller sur notre page FACEBOOK!