 Ahmet T. Kabaa Ernest B. Koroma, Hooreejo Sira Liyon suɓanooɗo e lewru Siilto/September saaliindu (ɓennundu), ɗaɓɓirii goomu haɓo- Coodtaari (anti-corruption), yo ngu tefu, ngu laɓɓina jaagorɓe e kala toppitiiɗo toowɗo wonnooɗo ka laamu Ahmad Tijjaan Kaba yanungu e cuɓte feƴƴuɗe ɗee, ngu lirñita kala ko yowitii e coodtaari…Ernest B. Koroma wii ɗum yo wonu jomngol ngol yomnortoɗen janngo men, hollen wonde gooto fow e gollal mum e nder leydi ndii, kala ko o gollata, yo o anndu ko o lamnditeteeɗo…Ko adii o hollitude fii ɗum, tawi o imminiino goomu horooɓe (auditors), e lewru Jolal feƴƴundu, ɓe gasnii golle maɓɓe ɓe rokkii mo ciimtol muuɗum, haa jooni non ngol ciimtol weeɓitaaka (saaktaaka) hay e jaaynde wootere, kono BBC heertorii heɓugol eggo (copy) maggol. Hingol holli wonde guyaale e coodtaari no sari saakitii e nder leydi ndii, e mbaadi yawtunde keerol, teeŋtii non ka nder laamorde Firiton, ɓe waggini Hooreejo oo wonde yo lekki ɗaɓɓane nguu ñawu bonnungu leydi Sira Liyon gila ko neeɓi, fayda ko non kadi ɗum bonniri leyɗeele Afrik fow. Coodtaari na feeñi e nder nokkuuje ɗuuɗɗe wano ka cellal, ka ƴamto taksiiji e ka gollirɗe kisal. E nder nokkuure woore ka nder laamu, e fiyugol yeru, no yiitaa wonde ko yahta $1m (miliyon gooto us dolaar) ñamlaama neɗɗo mo innde mum jantaaka, ɗum non tawi cuɓte ɗee na saatiaa waɗde pet (ko neeɓaa), lebbi seeɗa adal mum. On tuma, goomu nguu ɗaɓɓi e yeesooɓe ɓee yo ɓe ɗaɓɓitu sabaabu ñamaande ndee e innde ñamlaaɗo kaalisi oo… E nder jaagorgal goo kadi, fampannde (eɓɓo) jarunde hedde $ 500,000 kaalisi rokkanooma ngam siinugol nde ɓanngina, ngal dokkal ko immorde e ballal winndereyankewal, kono jawdi ndii yottaaki haa jooni e haanunooɓe naftoraade ndi ɓee. Siimtaama kadi wonde hiisaaji kaalisiyankeeji (financial accounts) buy majjiino maa suuɗaama e nder jaagorɗe heewuɗe, moftugol kaasaaɗe (files) woowtanooma welsindeede seekitee, haa bonniino ruttorɗe fotnooɗe naftoreede fow…ɗum fof ko haa horooɓe ronka binndi ka ɓe waawata ruttaade, ɓe heɓa ko laaɓi, koru ngu yahra no haaniri non… Ernest B. Koroma Koo ko irtaa ɗoo ŋalɗinaali goy hay gooto e hoɗɓe nder Sira Liyon ɓee, maa leyɗe waasuɗe goo, ɗe yi’eten hino tiindoo sugu (sifa) ɗee ɗoo caɗeele e ko nanndi e majje, kono no seerti hella nokkum gootum ɗ.w. (ɗum woni) fawugol feloore e hutaare e dow laamu Kaba nguu hersina ngu, tuggude dow haa les… Kala Liyonaajo nunɗo mo lamndiɗaa fii laamu yanngu nguu, o jaaboto ma ngu siinaali ko ngu fodunoo koo, wano haɓagol coodtaari, ƴellitugol leydi ndii e cenɗe fow, jannde, kisal, faggudu hth (haa to haaɗti)… Ko ɗum ɗoo Ernest Koroma ƴefti huuwtori, haɓiri Kaba, haa o waawi fooɗtugol lefol laamu ngol e junngo makko. Ciimtol goomu anti-coodtaari ngol hollii wonde ‘ko ñawu coodtaari woni ko tonngi ɓamtaare leydi ndii’. Laamu nguu heɓtiraama e junngo Kaba no newori, kono gila cuɓte ɗee gasi, faso (nation) Sira Liyon ngoo no feccii e pecce ɗiɗi: -feccere aranere ndee hino wi’a wonde, nguu laamu Koroma kesu ɗoo ko laamu waylaare (change), daraniingu ƴellitaare e ñawndugol ñabbuuli tonngunooɗi ndi ɓamtaade, yahra yeeso, hingu holla kala wujjunooɗo yoo ñaawe haa laɓa e hoore nunɗal… -feccere ɗiɗaɓere ndee ko wi’oore laamu Kaba yanngu nguu, kañum kadi ko laamu ngu golliino, ngu artirii leydii ndii e deeƴere, ngu addii jam e enɗotiral hakkunde leƴƴi leydi ndii, irtugol ñabbuuli waaɗi wano tefugol ko bonnanoo, ñaawa wonnooɓe e laamu makko, wonaa ko moƴƴi, ɗum wontay ngañngu hakkunde fedde Salaare ndee, SLPP (Sierra Leone People’s Party/Fedde Jeere Sira Liyon) e fedde laamiinde ndee, APC (All People’s Congress/Dental Yimɓe Fow), maaɗum wontay haɓre hakkunde leƴƴi… Yoga e Liyonaaɓe jaɓɓorike ko Ernest Koroma holliti koo weltaare, fii tefoore laɓɓinoore golle laamu Kaba nguu, haa ɗum ɗoo wonta jomngol, yomnorteengol wonande kala laamu maaɗum ɗowgu aroyoowu e janngo men, gooto kala annda ko o lamnditeteeɗo e ko halfinaa koo, neeɓa maa yaawa, ɓe wii ɗum ɗoo ko taaɓal sellungal faade e huulannde naftoore. E ngoya senngo non, woɓɓe hino hoolii, no ɗum ɗoo irbitay yeddotiral, ukka leydi ndii e jiiɓoldu, e fooɗotiral ngal rimataa jam, teeŋtii non nde wonnoo e dawrugol, leydi ndii ko feccinoke ɗiɗi, gila nde cuɓte ɗee gasnoo yuɓɓineede, ko feƴƴi koo… Kori (mbar) lirñitugol sogitaaɓe ɓee maa tefugol ɓe ñaawa rimanay en nafoore janngo? Mbar lirñitugol ɓeen sogitaaɓe waddoytaa pecce ɗee ɗiɗi addana en fahin anngal-deeƴere e leydi ndii? Ko keyeeji holɗi ittata coodtaari e nder leydi ndii ɗoofa ɗum feroo toonin-too, dartina ɗum gila en duñaaka e wolde goo janngo, tawa (hara) nguu ñawu ɗoo nattii, maayii, ngu artataa haa cay? Fahin, ko fijo holngo, kook o innetee leyɗeele wallooje, maa feddeeji ballal winndereyankeeji, fiji e ndii ɗoo coodtaari bonnundi kala ko nafaynoo en, rimana faso men ɓamtal, si tawii fijo (role) majje/majji na heen taho? Noy laamu Koroma kesu nguu safrirta (ñawndirta) caɗeele ɗiɗi cinnde ɗe annduɗen ɗee: -dowri yejjitaandi welsindaa haa waasi heddii e tampere, e coodtaari feeñundi telen bannge fow teeŋtii ka nder laamorde Firiton? Pellet ciimtol nunɗungol feññinoowol coodtaari laɓɓinana yimɓe ɓee ko suuɗinoo, ɗum ko fuɗɗorde ñawndugol ñabbuuli men ɗii, kono cake mawɗe ɗee ko ka ɗaɓɓangol ñabbuuli ɓannginaaɗi ɗii lekki woni, tawde ñawu woo ñawu e ɗiin ñabbuuli tonnguɗi en ɓamtaade, no lamndii lekki mum feere, wurin woɓɓe wii goɗɗi e majji ko maa siranee ceɓe, ɗiya ko maa winndanee nasi (aaye), ɗiya alaa lekki fes, ko maa ɗiin ukkee e nder fawre ɗi sumnee haa ruɗa ruy, maa ɗi haɓɓidee e jamɗe e tunte kaaƴe ɗi yooloyee ka mayo mawngo, ɗi jooɗoyoo ka ndanka. A yii cake mawɗe ɗee ka woni ɗon, ɓayri fannii lekki mum heɓaaka haray en gaynaali. Kulol kadi no ɓanngi e faso Sira Liyon ngoo, nde tawnoo wonaa hannde haala coodtaari fuɗɗii haaleede, wonaa hannde laamu fuɗɗii liɓeede sabu coodtaari ko saakitii e duurtol maggu. Hulɗen ko ta laamu Koroma nguu jiñin yimɓe ɓee e hoore mehre tawa ngu eɓɓaa siinugol ko ngu fodi koo; haɓagol coodtarri, tagugol golle, addugol kisal e ɓamtaare telenma bannge fow, e ko nanndi e mum ko Liyonaaɓe ɗomɗiraa hannndeere ndee…Ka dowri too kam, innitiiɓe bambanooɓe APC hino jokki hino yana e kala feññinooɗo wonde ko o yiɗɗo SLPP, ɓe tampinii heewɓe, gila fiyugol yimɓe haa fusgol cuuɗi e werlaaji, ɗum fow dee ko e innde fedde APC, ɗum no haani dartineede kisan, hade ɓurata ɗoo bonde. Taw si APC wontay jomngol e hannde men, ko yomnoroɗen janngo men?. Yo Geno wonan en ballo…Ko jam woni ko men noddi…yo jam huuɓtu en. Aamiina. Kuɗol Saajo Bah…(www.pulaagu.com)

|
|
|
Commentaires utilisateurs  |
|
Evaluation utilisateurs
(0 vote)
|
|
Ajouter votre commentaire
|
Ñawu men, ñawu ardiiɓe men!
Ecrit par: Ibraahiima SAAR (Invit ) le 15-12-2007 13:47
A jaaraam
» Signaler ce commentaire l'administrateur